Strehe

Streha varuje zgradbo pred vremenskimi vplivi in omogo�a toplotno in zvo�no ugodje. Streha tudi bistveno vpliva na kon�ni videz hi�e, pri tem pa imajo pomembno vlogo predvsem njena oblika in vrsta kritine, njena velikost, barva in na�in pokrivanja.

Na trgu je bogata izbira razli�ni vrst kritin: ope�nate, betonske, kovinske, bitumenske, vlaknate in druge. Kritine se razlikujejo tudi po obliki in seveda po garanciji, ki jo dajejo proizvajalci, nekateri preko 30 let. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najbolj pogostih tipov kritin.

Ope�na kritina
Ope�na kritina iz gline je zelo kakovostna, na na�em trgu je ponudba le te zelo bogata. Ope�na kritina je pri na tradicionalna in najpogosteje Najbolj raz�irjena ope�na kritina je bobrovec, ki so ga v�asih uporabljali predvsem v vzhodnem in osrednjem delu Slovenije. Primeren je tudi za pokrivanje strmih streh. Bobrovec v Sloveniji izdeluje podjetje Tondach (www.tondach.si) iz Kri�evcev.

Te�ji od bobrovca so korci, ki so raz�irjeni predvsem na �ir�em obmo�ju Primorske, kjer je zna�ilna mo�na burja. Izdelujejo jih Gori�ke opekarne (www.go-opekarne.si). Pri naklonu strehe do 22 stopinj korce polagajo v malto, pri ve�jem naklonu pa jih pritrjujejo na letve s kljukami in vijaki.

Precej te�ki so tudi ope�ni zarezniki, ki so se pri nas raz�irili predvsem po prvi svetovni vojni, ko so zaradi ni�je cene pogosto nadomestili bobrovec. Bogato paleto zareznikov najdete v ponudbi nem�kega podjetja Creaton (www.creaton.si).

Na slovenskem trgu je bogata ponudba razli�nih ope�nih kritin, med kvalitetnej�imi omenimo �e nem�ki Bogener.

Betonska kritina
Betonski stre�nik uvr��amo med te�ke kritine. V Sloveniji jig proizvaja podjetje Bramac (www.bramac.si). Po videzu je zelo podoben ope�nemu, vendar se od njega razlikuje po sestavi. Betonski stre�niki so primerni tako za strme kot za bolj polo�ne strehe, pri �emer je treba pri ve�jem naklonu (nad 60 stopinj) pritrditi vsak stre�nik posebej.

Bitumenska kritina
Tegola ali bitumenska kritina ali je lahka kritina, polaganje je preprosto, tegola je odporna tudi proti ognju in zelo dobro prena�a tudi razli�ne vremenske vplive. Sestavlja jo ve� plasti: bitumen, steklena koprena in kerami�ni ali mineralni posip. Uporablja se zlasti za pokrivanje monta�nih objektov, pa tudi za razgibane strehe, ki imajo veliko stre�nih oken in fr�ad. S tegolo lahko pokrivamo tako polo�ne kot zelo strme dele streh (do 90 stopinj).

Vlaknene plo��e
Vlaknene plo��e so nadomestile v�asih zelo raz�irjenih azbestnih salonitk. Vlaknene plo��e spadajo med lahke kritine, primerne so za pokrivanje streh tako na industrijskih objektih in gospodarskih poslopjih kot na stanovanjskih zgradbah. Pri nas jih izdeluje ESAL iz Anhovega (www.esal.si).

Kovinska kritina
Kovinska kritina je lahka, odporna proti vremenskim razmeram, ognju, zmrzovanju, razli�nim kemikalijam, je nezlomljiva in hkrati dokaj elasti�na. Marsikdo se za kovinsko kritino odlo�i zaradi njene dolge �ivljenjske dobe in relativno nizkega celotnega stro�ka pri obnovi. Na voljo imamo stre�nike v obliki plo��, trakov in skodle iz aluminija in pocinkane plo�evine. Slovenski proizvajalec kovinskih kritin je Trimo iz Trebnjega. (www.trimo.si) Zelo pogosto se uporablja tudi kovinske kritine s posipom na kritini du�i ropot de�nih kapelj. Gerard (www.lesnina-inzeniring.si/Stresniki) je vodilni ponudnik kovinskih kritin s posipom v Sloveniji.