Pasivna solarna arhitektura
da se hiša sama obnaša kot regulator toplote

Bistvo tega arhitekturnega koncepta je, da z upoštevanjem fizikalnih in naravnih zakonov (ogrevanje, hlajenje, cirkulacija zraka in toplotna izolacija) dosežemo, da se sama hiša obnaša kot regulator toplote.

Južna stran hiše naj bo višja, severna pa nižja. Hiša naj se gradi tudi kot cvet, kot sončnica, ki odpira liste in se obrača proti soncu, ko ta sije in jih zapira, ko zaide.

Pri pasivni solarni arhitekturi, se naravni faktorji razumejo kot najznačilnejši elementi sistema prejemanja energije, oziroma obnašanje zgradb kot energetskih objektov.

Principi pasivne tehnike

• orientacija glede na sonce in veter
• izolacija
• vkopavanje in izkoriščanje zemeljske temperature
• princip hiša v hiši
• steklenjak
• masivnost in skladišče toplote
• zasenčenje
• naravno prezračevanje

Pasivni solarni principi niso primerni le za družinske, individualne hiše ampak za objekte različnih namenov. Principi prihranka energije, dobre izolacije, vkopavanja, prejemanja sončne energije, pomoči odprtih steklenih površin, kot tudi vključevanje masivnih zidov kot skladišče toplote, so mogoči in dejansko imajo večji efekt na večjih objektih.

Ob upoštevanju vseh arhitekturnih rešitev ne pozabimo na nizko temperaturno ogrevanje (talno, stensko) ter izbiro ogrevalnega sistema z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Takšen sistem vam bo zagotovil udobje, prihranek ter mnogo manjšo odvisnost od rastočih cen derivatov.